Ta vikend liga v Ljubljani žal odpade, ker voditelju zdravje ni najbolj naklonjeno.
Ta vikend liga v Ljubljani žal odpade, ker voditelju zdravje ni najbolj naklonjeno.
Kdaj sem prvič slišal za Pokémone? Nimam pojma. Več dni sem se poskušal spomniti, kje in kako sem za njih izvedel, a neuspešno, se pa zlahka spomnim kako so ob izidu konec leta 1999 v Sloveniji obnoreli množice ljudi. Video igra in risanka sta v Slovenijo prišli nekje septembra, prvi sklop igre s kartami pa je pri nas pristal decembra 1999. Vsi smo se takoj vkrcali na vlak navdušenja, kulturnega fenomena. Nekateri so imeli karte, drugi so gledali risanke, prav vsi pa smo imeli vsaj neko malenkost znamke Pokémon, kot so nalepke, oblačila ali igrače. Kljub prigovarjanju staršev in ostalih odraslih, da gre le za bežno modno muho se nismo dali, nam so bili Pokémoni vse, naš življenjski slog.
Gameboy igre in risanke so odpirale nov utopičen svet s prikupno favno. Bil je kot nalašč za spodbujanje radovednosti otrok. Potem so bile tu še karte, ki so me veliko bolj pritegnile kot moje ostale vrstnike. Kmalu sem ugotovil, da kart ni možno samo zbirati, ampak se lahko z njimi tudi igraš.
Do danes je ostal Charizard iz osnovnega kompleta (Base set, 1999) najbolj iskana karta tistega obdobja. Pravzaprav ima večina ultra redkih kart Charizard visoko vrednost samo zato, ker je Charizard. Na igrišču smo vsi vedeli, da je to najboljša karta, a le zaradi »visokih« vrednosti na njej, saj si napade lahko le redko izvedel. V dejanski TCG igri bil Charizard nehvaležna karta. Ni se ga splačalo vlagati v decke, razen če si želel izgubiti. Namesto njega si si raje izbral karte kot so Hitmonchan, Electabuzz, Scyther.
Pokémon je torej na začetku dosegel neverjeten uspeh in prepoznavnost, dokazal, da ima dolgo življenjsko dobo, ki je starši niso cenili in jih je hkrati jezilo, da morajo imeti celo naše posteljnine slike »pošasti«. Potem pa je franšiza, vsaj po mnenju 11-letnega mene, padla, sploh s prihodom nove serije kart »e-reader«.
Okvir na teh kartah se mi je zdel naravnost grozen. Teh kart ni hotel imeti nihče. Ker jih tudi nihče več ni igral, sem se odločil, da bom ostal na risankah in presedlal na Yu-Gi-Oh karte.
Kakšna neumna napaka! Le malo ljudi je kupilo kartice iz obdobja »e-bralnikov«, zato so zdaj zelo vredni zbirateljski predmeti. Svetleče, »holo« karte dosegajo visoke cene, medtem ko so bile karte Base Set, ki smo jih vsi imeli, skoraj brez vrednosti do nedavnega, ko so med pandemijo postale neverjetno iskane. Dolga tema za drugič.
V letih 1999 in 2000 so bili Pokémoni naenkrat povsod, vendar niso izginili z enako intenzivnostjo. Zbiranje se je precej ohladilo, a še vedno si velikokrat srečal otroka s Pokémon artikli. Že v zgodnjih 2000-ih smo domnevali, da mora biti Pokémon nekaj, kar privlači samo majhne otroke, in naša generacija je šla z drugimi interesnimi dejavnostmi naprej. Mislim, da je bolj verjetno, da smo vsi enostavno počasi presedlali drugam (na recimo Yu-Gi-Oh), ko je novost igre izzvenela. Tudi starši otrok so se verjetno naveličali pokrivanja svojega pohištva s Pokémon izdelki, toda franšiza ni nikoli izginila. Zgodovina Pokémonov se ni končala. Naši prikupni Pokémoni so bili tam in nas bili pripravljeni znova pozdraviti, če bi se odločili za vrnitev. <3
Tako se je začelo 10-letno obdobje mojega življenja, ko sem se večinoma izogibal Pokémonom. Ko zdaj gledam nazaj, res obžalujem odhod. Ne samo zato, ker sem pogrešal tiste kartice za »e-bralnike«, bolj zato ker je bil TCG tudi odličen skozi celotno EX dobo 2003-2007. To sem ugotovil na težji, denarnici neprijazen način. :D
Odkar sem se leta 2014 vrnil v hobi, je moje zanimanje z daljšo pavzo (2016-2020) vmes rastlo in rastlo. Če sem se česa naučil iz svojih natančnih opazovanj zgodovine Pokémonov, je to, da nam bo franšiza vedno na voljo, ko se bomo odločili vrniti k njej, pa naj bo to v naših 20-ih, 30-ih ali celo 40-ih letih.
Zato naši celotni slovenski Pokemon sceni (okrog 800 ljudi), vsem, ki sceni preko svetovnih medijev samo sledijo, vsem, ki bi ponovno želeli postati zbiralci, ter vsem mladim generacijam, ki prihajajo z velikim navdušenjem, predstavljam spletno stran na kateri je prvič povzeta in opisana celotna zgodovina Pokémon TCG v naši majhni, a ljubi Sloveniji.
Poudarek je na novicah časnikov, ki smo jih takrat kot otroci sigurno spregledali, saj se fenomena še nismo najbolj zavedali, sploh pa nismo mogli predvideti, da bo po 25 letih odkar franšiza obstaja, močnejša kot kadarkoli prej.
Dotaknem se tudi skoraj vsakoletnega festivalskega ter turnirskega dogajanja, ki je bilo ekstremno pestro in na vrhuncu med letoma 2004 in 2007. Velja omeniti – kar je med članki večkrat tudi ponovljeno – družino Godnjev, predvsem izjemne uspehe najmlajšega, Jaše Godnjeva, rojenega leta 1994, ki je dosegal izjemne uspehe v Sloveniji (3-kratni zaporedni državni prvak) in izven meja (ZDA, že leta 2004 se je Jaši uspelo prebiti med najboljših 16 na svetu v svoji kategoriji).
Vse informacije so bile skrbno povzete z arhivov:
Časnika Večer,
Časnika Delo,
Časnika Dnevnik,
drugih manjših časnikov in novičnikov,
RTV Slovenija,
spletne strani IRTS,
foruma IRTS,
spletne strani Laserplus,
foruma Laserplus,
drugih sorodnih spletnih strani
in pogovorov z bivšimi tekmovalci v slovenski Pokémon TCG sceni.
V zavihku na spletni strani sem sestavil tudi zbirke z imeni bivših lastnikov, ki sem jih prevzel v svoj zasebni fond. Na čelu fonda vodi zbirka Laserplus Slovenija, katera zelo počasi a z veliko skrbjo raste, in sicer s Pokémon TCG produkti – tistimi, ki so že odprti in tistimi, ki so prestali zob časa in po izrednem naključju ostali še vedno originalno zaprti – obema pa je skupno to, da so opremljeni z nalepkami slovenskih uvoznikov za Pokémon produkte (najprej IRTS in nato še Laserplus) ali celo s slovenskimi navodili za igranje. V Sloveniji po mojem mnenju podobna ali večja zbirka, ki vsebuje samo »slovenske« produkte, ne obstaja.
Dotična zbirka je hkrati tudi dokaz o obstoju vestnega in skrbnega uvoznika in distributerja Laserplus za Pokémon TCG produkte na področju Slovenije, ki se je s festivali, različnimi turnirji, državnimi prvenstvi in dodatno opremo produktov trudil pri ohranjanju nivoja igranja igre.
Znamka Pokemon je skupaj s kartami za igranje in zbiranje definitivno – kot le malo drugih podobnih podjetij – prestala zob čas. V zadnjih nekaj letih so samo še bolj utrdili svoj položaj v industriji z igračami. Živimo v času, kjer zbiranje in igranje kart (tudi med odraslimi) ne velja več za “nerd” zadevo. Dejstvo je, da temu že vsaj od leta 2016 ni tako, ampak Covid-19 omejitve, so hobiju samo še dodatno pomagale. Pokemon TCG je v začetku leta 2023, ko je ta spletna stran ugledala luč sveta, na zavidlivljem vrhu med podjetji, ki se ukvarjajo z založbo kart za igranje in zbiranje, pri končnih kupcih, kakor tudi pri vlagateljih. Tako se je v pogledih prepoznavnosti, igralnosti, naložbene vrednosti,… postavil ob bok in celo prehitel (sedaj) Hasbrojev prvenec Magic the Gathering, katerega začetki segajo v leto 1993 in katerega prvi seti kart po doseženih prodajnih cenah in redkosti dosegajo muzejsko vrednost.